{"id":1796,"date":"2026-10-22T14:02:36","date_gmt":"2026-10-22T13:02:36","guid":{"rendered":"https:\/\/viasathistory.eu\/?p=1796"},"modified":"2026-10-22T14:02:41","modified_gmt":"2026-10-22T13:02:41","slug":"faraonski-zakladi-egipta-tekma-zanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/viasathistory.eu\/si\/blog\/egypts-pharaonic-treasures-race-to-claim-them\/","title":{"rendered":"Faraonski zakladi Egipta in tekma zanje"},"content":{"rendered":"

Devetnajsto stoletje je bilo pri\u010da enemu najbolj strastnih intelektualnih in imperialnih rivalstev v zgodovini: tekmi za odkrivanje, prisvajanje in odvoz spomenikov starega Egipta. Serija Lovci na zaklade faraonov<\/strong><\/a> prihaja na Viasat History s prvo sezono, v kateri z dramati\u010dnimi rekonstrukcijami in 3D-vizualizacijami prikazuje obdobje, ko so evropske sile dolino Nila spremenile v sporno obmo\u010dje odkritij, ambicij in neprikritega plenjenja.<\/p>\n\n\n\n

Ko se je Evropa zgrnila na Nil<\/h2>\n\n\n\n

Napoleonova egiptovska kampanja leta 1798 ni le spremenila poteka voja\u0161ke zgodovine. Spro\u017eila je tudi celokontinentalno obsedenost s faraonsko civilizacijo. Francoski znanstveniki, ki so spremljali odpravo, so z doslej neznano natan\u010dnostjo dokumentirali templje, grobnice in hieroglife ter svoje ugotovitve objavili v monumentalnem Opis Egipta<\/em>. V nekaj desetletjih so se britanski, francoski, italijanski in nem\u0161ki agenti odkrito, v\u010dasih pa tudi nasilno, potegovali za najbolj za\u017eelene egip\u010danske starine.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Tanka meja med odkritjem in plenjenjem<\/h3>\n\n\n\n

Tisto, kar je lo\u010devalo pionirskega egiptologa od plenilca, je bilo pogosto le vpra\u0161anje perspektive in pokroviteljstva. Giovanni Belzoni, nekdanji cirku\u0161ki mo\u010dnjak, ki se je preusmeril v lovca na starine, se je z grobimi metodami vsilil v grobnice in za britanskega konzula Henryja Salta prenesel kolosalni doprsni kip Ramzesa II., znanega kot Mlaj\u0161i Memnon, v Britanski muzej. Medtem pa je Jean-Fran\u00e7ois Champollion, ki je leta 1822 z uporabo Rosettske plo\u0161\u010de razvozlal hieroglife, zagovarjal ohranjanje egip\u010danskih spomenikov, \u010deprav je tudi sam nekaj eksponatov odnesel v Francijo. Napetost med tema dvema nagonom preveva celotno obdobje.<\/p>\n\n\n\n

Konzuli, pobiralci davkov in skrbniki<\/h2>\n\n\n\n

Auguste Mariette je morda najbolj kompleksna osebnost tistega \u010dasa. Ustanovil je egiptovsko slu\u017ebo za starine in muzej, iz katerega je nastal Egip\u010danski muzej v Kairu, ter tako za\u0161\u010ditil najdi\u0161\u010da pred odvozom v tujino, vendar bi njegova lastna izkopavanja po sodobnih merilih veljala za zelo invazivna. Henry Salt, britanski generalni konzul, je odkrito izkori\u0161\u010dal svoj polo\u017eaj za ustvarjanje zbirk, ki so bile kasneje prodane Britanskemu muzeju in Louvru.<\/p>\n\n\n\n

Kako je tekma za starine oblikovala sodobno egiptologijo<\/h2>\n\n\n\n

Tekmovalna vro\u010dica 19. stoletja je poleg svojih uni\u010dujo\u010dih posledic prinesla tudi resno znanstveno delo. Razvozlava hieroglifov, prve raziskave Doline kraljev in za\u010detki institucionalne arheologije so vsi izvirali iz tega burnega obdobja. Dana\u0161nje razprave o repatriaciji, vklju\u010dno s stalnimi prizadevanji Egipta za vrnitev predmetov, ki jih hranijo evropski muzeji, so neposredna posledica odlo\u010ditev, sprejetih v tem obdobju.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Kje si oddajo lahko ogledate<\/h2>\n\n\n\n